Katero pot bomo izbrali? Pot uničenja zemlje – narave in s tem tudi nas, kot najpametnejša bitja na tej zemlji, ki si jo lastim(j)o, a se ne zavedamo, da smo le njeni gosti?
Ali pot skromnosti in preživetja človeške vrste za vsaj nadaljnih nekaj sto let?
Za drugo opcijo nimamo ravno več veliko časa. Če ga sploh še imamo. Nekatere študijo govorijo, da smo že prestopili točko “brez vrnitve”, druge, da smo zelo blizu. Kakor koli že dejstva so na dlani. Podnebne spremembe so vidne s prostim očesom, čutimo jih tako ali drugače. Nevihte, neurja so vsako leto hujša, temperature ozračja vedno višje, zime tople in brez snega, … in potem se najde en predstavnik ljudstva, desni poslanec, ki se celo postavlja z nazivom magister geologije, ki neumorno ponavlja, da se zemlja ohlaja ter kot argument izpostavi 3 metersko debelino snega na Kredarici v mesecu maju… je pa pozabil omeniti, da je ta ves sneg v dobrem tednu v celoti skopnel. O avtohtonih črnih panterjev pa raje ne bom, saj presega intelektualno raven večine. 😀
Kar pa me veseli je to, da se vedno več mladih zaveda podnebnih sprememb in onesnaženja našega okolja. Letos imam tudi neprimerno več interesa mladih punc za sodelovanje v novem EKOledarju 2020, kar me seveda pozitivno preseneča. Tudi iz pogovorov z njimi spoznavam, da spreminjajo sicer še ne tako trdno usidranih navad v prid okolja. Pohvalno.
Lahko je sesti pokonci in nekaj opaziti, težko pa je vstati in nekaj narediti.
… je že pred davnimi časi zapisal Honoré de Balzac.
Kot sem že nekajkrat zapisal in še velikokrat bom … globoko spoštovanje vsem “mojim” “eko puncam”!
EKOledar 2020 lahko naročite na tej povezavi: Prednaročilo EKOledarja 2020