Kljub temu, da se štejem še med prave stare desce, “nepoženščene”, metroseksualce in ostale čudne seksualce, zaprisežen heteroseksualec, imam v avtu vedno – včasih smo mu rekli cekar – cekar iz jute, ki ga uporabljam za dnevne šopinge. Uporaben, močan, kvalitetno izdelan iz trpežne jute in meni osebno kot oblikovalcu tudi nekako sexy.
Torej, desc kot desc, tudi meni, kot bolj komotni osebi, ki ji je veliko lažje pri blagajni kupiti plastično vrečko, sem se v letu dni brez velikih problemov navadil s tem cekarčkom hodit v trgovino.
Mislim, da je brezpredmetna razlaga o varovanju okolja, narave s tako “malenkostno” uporabo tega in podobnih vrečk – cekarjev. Sicer ni tole neko odkrivanje tople vode, saj smo vse to že imeli in uporabljali vse do potrošniške ekspanzije v devetdesetih letih, ko so veliki trgovci pričeli izkoriščati našo komotnost, mi ovce pa smo jim in še vedno nasedamo.
Majhna, v bistvu neznatna sprememba, ki jo naredimo, bo naravi veliko pomenila.
*Ne delam reklame nikomur, na Facebooku imate kar nekaj punc, ki jih šivajo in to še večino iz že rabljenih tekstilnih izdelkov, kar je še neprimerno bolj eko, saj je #reused
Če bi slučajno kdo hotel prav tako, se pa obrnite na Lili Gornik TW: https://twitter.com/miskasmetiska specialistki za raznorazne eko vrečke. 🙂