1 november ali dan mrtvih, dan ko se spominjamo preminule ali dan ko moramo vsem pokazati koliko nam pomenijo bližnji, ki jih ni več. Seveda to “ljubezen in skrb” pokažemo s čim več svečami na “našem” grobu, kajti kaj bodo pa znanci, sorodniki rekli, če bo premalo sveč…
Seveda pa je to tudi praznik razkazovanja novih ali starih “pelcmontljnov” – krznenih (iz takih in drugačnih pobitih živalc v le ta namen) plaščev ali jaken. Ta naša “lepa” navada se vleče še iz bivše Juge, le da sedaj, če smo slučajno zamudili vso to revijo oholosti in ničevosti imamo možnost videti na Instagramu, Facebooku,…
Ja… ta dan bi se lahko namesto dan mrtvih imenoval dan hvaljenja, samih sebe seveda.
Da pa tudi malo pred svojim pragom pometem… svojo mamo sem že pred leti odvadil prižiganja sveč, svojo taščico, ki je super ženska malo težje in počasneje ampak vseeno je uspešnost dobra, saj sedaj že nekaj let na ta dan prižge le 1 svečo (no in par dni pred 1. novembrom še eno) od prejšnjih 6, 7 ali 8 sveč.
Moja misel je sledeča;
priljubljenost, spoštovanje, .. pokojnika ne šteje koliko sveč mu gori na grobu ampak koliko ljudi se ga skozi vse leto spomni v srcu
Zaenkrat edina oseba, ki jo pogrešam in je ni več (že 14 let) je moja stara mama – babi. Izredna in izjemna ženska. Doma in v pisarni imam njeno malo okvirjeno fotko in vsakič, ko jo pogledam mi v spomin privre kakšen dogodek, zame in vem ,da tudi za njo je to pomembnejše in lepše, kot 10 sveč na njenem grobu…
Torej… vem, da se čez noč težko odvadit vsake stvari, a vsaj razmislite o tem, o tem kako s takim dogodkom in nakupom sveč prispevate k onesnaženju naše narave, kajti sveče so težko recikleran material in namenjene le za enkratno uporabo.
Razmislite…
Ravno danes so poslanci evropskega parlamenta podprli prepoved plastike za enkratno uporabo 🙂